Datum objave: November, 2025
Avtor: Adela Craciun, SCOALA CONIL
Vsebina
Pregled delovnega paketa 4
Paket dela 4 (WP4) se je osredotočil na zagotavljanje učinkovite uporabe novo razvitih izobraževalnih gradiv za preprečevanje odpadne hrane v osnovnih šolah po sodelujočih regijah. Glavni cilj je bil podpirati učitelje z oblikovanjem učnih modulov, uporabniku prijaznega učiteljskega vodnika in mehanizmov usposabljanja, ki so pomagali vključiti temo odpadne hrane v redni šolski kurikulum brez dodatnega delovnega bremena. WP4 je bil strukturiran v tri glavne faze:
- A6 – Faza so-kreiranja (november 2024)
- A7 – Razvoj modulov in gradiv (december 2024 – avgust 2025)
- A8 – Usposabljanje in dokončanje (avgust 2025 – september 2025)
Ta paket dela je zagotavljal, da so izobraževalni viri ne le visokokakovostni, ampak tudi uporabni, privlačni, vključujoči in enostavno izvedljivi s strani učiteljev v vseh partnerskih regijah. Splošni cilj paketa dela 4 je bil omogočiti učiteljem učinkovito vključevanje poučevanja o odpadni hrani v svojo poučevalno prakso z dobro zasnovanimi gradivi, ki zahtevajo minimalno dodatno pripravo. Konkretno, paket dela je ciljal na prepoznavanje pričakovanj in potreb učiteljev glede gradiv za poučevanje o odpadni hrani skozi seje so-kreiranja, določanje, kako se lahko tema vključi v obstoječe kurikulume z igrivimi, predmetno temeljnimi nalogami ter zbiranje učiteljskih prispevkov o načinih vključevanja staršev in širšega učnega okolja. Prav tako je skušal zagotoviti, da so bili trije učni moduli relevantni in uporabni v vseh partnerskih regijah, razviti učne načrte in učiteljski uporabniški vodnik, ki so bili praktični, privlačni in dostopni, ter razširiti vpliv igre skozi celoten kurikulum, tako da se ni uporabljala le enkrat. Nazadnje je paket dela stremel k usposabljanju učiteljev v vseh regijah za samozavestno in učinkovito uporabo gradiv.
A6 Faza ko-kreiranja
Faza so-kreiranja v okviru delovnega paketa 4 je predstavljala temeljni mejnik pri zagotavljanju, da so izobraževalna gradiva, razvita za »Leftover Challenge«, trdno zasidrana v resnični učilni praksi. V tej fazi so učitelji iz Școala Conil in 4. osnovne šole Nafplio sodelovali v strukturiranih možganskih sejah, katerih cilj je bil razumeti, kako bi lahko teme o odpadni hrani in trajnostnem razvoju smiselno vključili v vsakodnevno poučevanje. Moderatorji so uporabili skrbno zasnovano orodje, ki je pomagalo učiteljem voditi skozi ključne točke razmisleka, vključno z osnovnimi pojmi, ki naj bi jih učenci usvojili, lokalnimi in kulturnimi prehranjevalnimi praksami, ki bi lahko obogatile lekcije, ter strategijami za prilagajanje gradiv raznolikim učnim profilom, vključno z otroki s posebnimi učnimi potrebami. Seje so ustvarile varno okolje, kjer so se učitelji počutili spodbujene, da odprto prispevajo, delijo izzive ter izpostavijo, kaj se jim zdi najbolj potrebno v praktičnih izobraževalnih virih.
Razprave so zajele širok spekter relevantnih tem, kar je pokazalo na globoko razumevanje učiteljev tako pedagoških kot kontekstualnih izzivov. Raziskovali so, kako bi lahko trajnost povezali z osnovnimi šolskimi predmeti, kot so naravoslovje, matematika, družboslovje, literatura in državljanska izobraževanja, ter predlagali praktične dejavnosti in eksperimentiranje v razredu, ki bi učna procesa naredila privlačna in nepozabna. Učitelji so poudarili pomembnost izogibanja izoliranim “enkratnim” lekcijam in namesto tega zagovarjali stalno integracijo tem odpadne hrane skozi vsakodnevne učne rutine in medpredmetne povezave. Prav tako so izpostavili ovire, kot so omejen čas za poučevanje, potreba po starostno primernem jeziku in tveganje, da bi učenci ali učitelji bili preplavljeni z dodatno vsebino. Pomembno je, da so delili praktične rešitve za premagovanje teh ovir ter zagotovili, da bodo končna gradiva obvladljiva, dostopna in vključujoča, ne da bi obremenjevala obstoječe kurikulume.
Še en ključen vpogled iz faze ko-kreiranja je bilo prepoznavanje vloge družine pri oblikovanju otrokovega odnosa in vedenja do hrane. Učitelji so izpostavili vpliv vključevanja staršev in skrbnikov v izobraževanje o trajnosti ter predlagali konkretne strategije, kot so dejavnosti za domače delo, družinski izzivi, preprosti eksperimenti v kuhinji in sodelovanje v šolskih vrtnarskih ali kompostirnih iniciativah. Ti predlogi, skupaj z podrobnimi priporočili, zajetimi v obsežnem poročilu, so zagotovili jasna priporočila, kaj storiti in česa se izogibati, primere najboljših praks, vključujoče prilagoditve in mehanizme ocenjevanja za vrednotenje tako učenja kot vedenjskih sprememb. Na splošno je faza so-kreiranja ne le potrdila relevantnost izobraževalne usmeritve projekta, temveč tudi zagotovila, da bodo rezultati WP4 občutljivi na kontekst, pedagoško utemeljeni in sposobni spodbujati trajne pozitivne navade pri učencih, družinah in šolskih skupnostih.
A7 Razvoj modulov in materialov
Med razvojnim obdobjem WP4 je projektna ekipa preoblikovala vpoglede, zbrane na sejah ko-kreiranja, intervjujih z učitelji, povratnih informacijah o testiranju igre ter izobraževalnih mehanikah igre, v koherentno zbirko gradiv, pripravljenih za uporabo v razredu. To obdobje se je osredotočilo na ustvarjanje visokokakovostnih, vključujočih učnih virov, ki bi učiteljem v vseh regijah omogočili, da igre »Leftover Challenge« ne bi uporabljali kot samostojno dejavnost, ampak kot del integriranega učnega zaporedja. Gradiva, ustvarjena med A7, so bila zasnovana tako, da so bila enostavna za uvajanje, kulturno prilagodljiva in popolnoma usklajena z medpredmetnimi cilji projekta, kar zagotavlja, da se lahko trajnost in preprečevanje odpadne hrane naravno vključita v vsakodnevno poučevanje.
Razvoj treh modulov za učne ure
Na podlagi ugotovitev iz so-kreiranja so bili razviti trije dopolnilni učni moduli, ki odražajo osnovna načela trajnosti, raziskana v igri, in učne potrebe, ki so jih identificirali učitelji. Vsak modul se je poglobil v drugačen vidik trajnosti — matematično razmišljanje, geografsko razumevanje, zgodovinsko in kulturno ozaveščenost ter ustvarjalno izražanje — in vsi so bili zasnovani z diferenciranimi prilagoditvami za učence s posebnimi potrebami, da se zagotovi popolna dostopnost.
Učni modul 1: “Izračun ogljičnega odtisa hrane” – Matematika in Naravoslovje
Ta modul je bil ustvarjen za razširitev osnovne mehanike igre, ki vključuje branje in primerjanje numeričnih vrednosti, povezanih s okusom in ogljičnim odtisom. Učitelji so opazili, da so učenci zelo motivirani za ta del igre, kar je pripeljalo do ustvarjanja kartic s prehrambnimi izdelki, delovnih listov o ogljičnem odtisu, vizualnih ikon, formatov za korak-po-koraku izračun ter predlog za oblikovanje menijev. Prilagoditve za učence s posebnimi potrebami so vključevale povečane kartice formata A4, številčne premice, števec blokov, vizualne sezname, poenostavljene naloge in možnosti skupinske podpore. Končni material podpira seštevanje, primerjanje in sprejemanje odločitev, pri tem pa uči učence, kako izbira hrane vpliva na planet.
Učni modul 2: “pot hrane” – -Geografija, Slovenščina…
Ta modul se je pojavil iz želje učiteljev, da bi pomagali učencem razumeti, od kje prihaja hrana in kako prevoz prispeva k okoljskemu vplivu. Da bi to podprli, smo razvili kartice poti, delovne liste, ki temeljijo na zemljevidih, vizualizacije zaporedja, podporne vire za pisanje zgodb ter primere lokalnih in uvoznih poti. Gradiva učencem omogočajo, da konstruirajo pripoved — bodisi skozi pisanje, stripovske sličice ali ustno pripovedovanje — o tem, kako živilski izdelek potuje od semena do krožnika. Podpora za učence s posebnimi potrebami vključuje taktilne oznake na zemljevidu, trakove za zaporedje s slikami, zemljevid z rdečo nitjo, vnaprej izrezane elemente zgodb in predloge za vodeno pripovedovanje
Učni modul 3: “Kaj je tipičen korenček ali kumara?” – Zgodovina umetnost…
Ta modul je bil zasnovan kot odgovor na povratne informacije učiteljev in opazovanja med testiranjem igre, da učenci pogosto raje izbirajo “popolne” hrane, kar je miselnost, povezano s preprečljivim odpadkom hrane. Gradiva vključujejo kartice za primerjavo sadja in zelenjave, zgodovinske ilustracije trgov, fotografije “nepopolnih” oziroma “čudnih” zelenjav, strukturiran delovni list za umetnost in predloge za razstavo v galeriji. Dejavnosti učence vodijo skozi razmišljanje o naravni raznolikosti oblik hrane in izražanje teh idej skozi ustvarjalno umetnost. Gradiva za učence s posebnimi potrebami vključujejo taktilne kartice s pridelki, možnosti modeliranja iz gline, teksturirane barve, vnaprej izrezane obrise in materiale za kolaž.
Poleg treh modulov je konzorcij v okviru WP4 izdelal obsežno zbirko podpornih virov, ki pomagajo učiteljem pri podajanju vsebin o trajnosti z minimalno pripravo:
- Kartice s hrano in nabori kategorij (usklajeni z notranjimi mehaniki igre)
- Delo za izračune, pisanje zgodb, razvrščanje in klasifikacijo
- Prilagoditve dostopnosti, kot so formati z velikim tiskom, slikovna navodila korak za korakom, delovni listi prijazni do SEN, možnosti odziva z gestami ter poenostavljene različice ključnih vaj
- Zapiske za usmerjanje učiteljev, vključene v vsak modul lekcije
A8 Leftover Lab – Srečanje z učitelji
Delavnica »Leftover Lab«– Ne Meči stran, uči veliko je združila dva udeleženca iz vsake partnerske organizacije na dvodnevnem praktičnem izobraževalnem dogodku, ki je potekal v Școala Primară CONIL v Bukarešti. Namen delavnice je bil usposobiti učitelje in izobraževalno osebje, kako vključiti zavedanje o ostankih hrane in trajnosti v vsakodnevno poučevanje. Dogodek je ustvaril vključujoče učne okolje, kjer so udeleženci ne le opazovali, temveč tudi aktivno prakticirali integracijo konceptov odpadne hrane v resnične učne scenarije.
Poučne seje so udeležence vodile korak za korakom skozi tri učne module, ki so bili prej pripravljeni v WP4. Raziskali so izračun ogljičnega odtisa hrane skozi skupinske matematične dejavnosti, sledili poti živilskega izdelka z uporabo pripovedovanja zgodb in geografskih orodij ter eksperimentirali z znanostjo in umetnostjo, medtem ko so razpravljali o tem, kaj dela “tipično” korenje ali kumaro.
Ti elementi so jasno vidni v programu prvega dne, ki vključuje namenjene delavnice za vsak modul, praktične vaje in skupne razprave za utrditev učenj.
Poleg učnih modulov je delavnica »Leftover Challenge« nudila priložnost za izkušnjo vključujočih, izkustvenih praks, ki so usklajene s pedagoškim okvirom C.O.N.I.L. (Ustvari povezave – Opazuj – Neguj inovacije – Integriraj – Vodi spremembe). Udeleženci so se učili skozi gibanje, sodelovanje in odprt dialog, kar je razvidno iz predstavitve usposabljanja, ki poudarja dejavnosti za povezovanje učiteljev, opazovanje dobrih praks po Evropi ter vključevanje trajnosti v STEAM, jezikovno, državljansko izobraževanje in umetnost.
Vrhunec drugega dne je bila voden obisk vrta, kjer so učitelji raziskovali tehnike kompostiranja, urbano vrtnarjenje in praktične strategije za zmanjšanje odpadne hrane v šolskem okolju. Ta praktično usmerjeno učenje na prostem je okrepilo pomen izobraževanja, ki temelji na naravi, ter skupnostnega razvoja, osredotočenega na trajnost. Udeleženci so prav tako pregledali osnutek Učiteljskega uporabniškega vodnika, testirali igro »Leftover Challenge« z uporabo resničnih primerov iz kurikuluma ter podali strukturirane povratne informacije o ocenjevanju, kar je bilo vse dokumentirano v učnem programu za drugi dan.
Na splošno je bila delavnica »Leftover Challenge« motivirajoča in obogatena izkušnja za vse udeležence. Potopili so se v vključujoče izobraževalno okolje, se naučili, kako delati z učnimi instrumenti in mehaniko igre, opazovali dobre prakse, kreativno eksperimentirali ter okrepili svojo sposobnost vključevanja konceptov odpadne hrane v šolske predmete. Dogodek je uspešno izpolnil cilje WP4, povezane z usposabljanjem učiteljev, krepitvijo zmogljivosti in pripravo izobraževalcev na samozavestno in učinkovito izvajanje končnih gradiv v svojih razredih.
Končni uporabniški priročnik – ne le navodila za igro, temveč celovit učni vir.
Po zbiranju obsežnih povratnih informacij med sejami so-kreiranja in po formalnem usposabljanju učiteljev, ki je potekalo v Romuniji, je projektna ekipa dokončala vključujoč Uporabniški priročnik za »Leftover Challenge«. Ta proces je razkril, da učitelji ne potrebujejo preprostega pravilnika za igro, temveč strukturiran, pedagoško utemeljen vir, ki bi jih vodil pri vključevanju izobraževanja o odpadni hrani in trajnosti v celoten kurikulum. V odziv na to se je priročnik razvijal iz učnega dodatka v celovit učni pripomoček. Zdaj odraža osnovne teme, ki so jih izrazili učitelji — medpredmetne povezave, dostopnost, vključevanje učencev s posebnimi potrebami, angažma v pripovedi ter potrebo po gradivih, ki obremenitev zmanjšujejo, ne pa povečujejo.
Dokončani Uporabniški priročnik nudi jasen izobraževalni okvir, vključno s povezavami na kurikulume, podrobnimi učnimi navodili in pripravljenimi gradivi za poučevanje za vse tri module. Pojasnjuje, kako se vsak sestavni del igre povezuje z matematiko, geografijo, zgodovino, umetnostjo, pisanjem in državljanskim izobraževanjem, kar zagotavlja, da učitelji lahko naravno vključujejo koncepte trajnosti v običajne lekcije. Priročnik prav tako vključuje vodnike za nastavitev, tehnike podpore, diferencirane delovne liste, vizualna sredstva, strategije za učence s posebnimi potrebami ter usmeritve za učitelje, razvite neposredno na podlagi opazovanj v razredu in povratnih informacij iz mednarodnih testiranj. Vključena so tudi tiskana orodja, kot so zemljevidi poti, kartice s hrano, delovni listi, predloge zgodb in spodbude za refleksijo, da podpirajo učitelje pri učinkovitem in samozavestnem načrtovanju lekcij.
Ključno je, da končni Uporabniški priročnik lahko deluje kot celoten kurikulum, ki ponuja več poti za izvedbo, odvisno od potreb šole. Učitelji ga lahko uporabijo za enotedenski projekt trajnosti, postopno integrirajo module skozi predmetno usmerjene lekcije, izvajajo dejavnosti v okoljskih klubih po šoli ali razvijajo medpredmetne projekte, ki združujejo numerične veščine, kartiranje, umetnost, pripovedovanje zgodb in državljansko izobraževanje. Priročnik prav tako nudi predloge za podaljšanje učenja doma, vključevanje skupnosti in vključujoče prilagoditve, kar okrepi dolgoročne spremembe vedenja. S tem razširjenim formatom Uporabniški priročnik zagotavlja dosledno, na dokazih temelječo in vključujočo izvedbo Izziva ostankov hrane v vseh partnerskih regijah ter maksimizira tako kakovost izobraževanja kot njegov vpliv.
